Pridobivanje rude 

Uranovo rudo so podzemno pridobivali na področju, ki zajema rudni pas približne dolžine 2000 m, višine 200 m in širine 100m. Jama ima štiri obzorja in sicer med kotami 430 in 580 m. Najvišje ležeči rovi so na koti 610 m, najnižji odkopi pa so na koti 430 m. Odkopavali so po komorno-steberni metodi od zgoraj navzdol s puščanjem varnostnih stebrov in sidranjem stropa. Odkopavanje je bilo selektivno tako, da se je ruda ločila od jalovine. Na osnovi meritev gama sevanja v minskih vrtinah se je ruda ločeno odstrelila in naložila na kamione. Zaradi zmanjšanja prašenja so vse mehanske operacije potekale z močenjem. Vsebnost urana je bila preverjena na radiometričnih vratih pred vhodom v rov P-11; rudo so prepeljali v drobilnico, jalovino z vsebnostjo urana pod 0,25 kg/t pa na odlagališče  rudarske jalovine Jazbec.

Rudarska dela so bila mehanizirana, izvajana s sodobnimi elektrohidravličnimi vrtalnimi stroji, nakladalci na dizelski in električni pogon. Glavni transport se je odvijal z jamskimi dizelskimi kamioni (GHH in Volvo) kapacitete do 10 m3 (16 ton).

V začetni fazi je bil planiran odkop 160.000 ton rude na leto s predvideno možnostjo povečanja na 210.000 t/l. Dolžina vseh izkopanih rovov je preko 60 km, volumen prostorov na štirih glavnih obzorjih pa 1,3 mio m3.

Iz jame priteče po glavnem odvodnjevalnem rovu P-10 do 80 m3/h jamske vode. Koncentracija urana v njej je okoli 200 mgU/m3 , radija-226 pa je 60 Bq/m3.

Prezračevanje jame je bilo depresijsko iz podkopov P-1 na jugovzhodnem in P-36 na severozahodnem krilu ter z vstopom svežega zraka skozi centralne rove P-9, P-10, P-11, P-12 in PV ter jaške ZJ6/2a in ZJ-8. Kapacitete glavnih ventilatorjev so bile256 m3/s. Posamezni odkopi so se prezračevali separatno z izpuhom v izhodni zračni tok. Zračenje v jami je bilo intenzivno zaradi odvajanju zdravju škodljivega radona in njegovih potomcev ter izpuhov dizelskih motorjev.

V času pridobivanja uranove rude je delovala čistilna naprava za mehansko čiščenje jamske vode. Voda je bila predvsem motna zaradi delovanja jamske mehanizacije (gume transportnih sredstev) in izpiranja rovov. Kapaciteta naprave, ki je začela obratovati leta 1986, je bila 120 m3/h vode. V vtočnem delu se je v bazenih odstranil pesek in morebitna olja. Nato so vodi dodali koagulant (aluminijev sulfat) in pred zgoščevalnikom še flokulant za odstranjevanje finih suspendiranih delcev. Bistra voda je iztekala preko preliva v potok Brebovščica. Goščo so filtrirali na filtrni preši; zgoščeno filtrno blato so odlagali na odlagališče Jazbec.

Dejavnost jamskega obrata je bila priprava rude, drobljenje in klasiranje. Projektirana kapaciteta je bila 210.000 ton rude/leto. Glavne tehnološke delovne operacije so bile:

-        homogeniziranje in grobo drobljenje rude pod 400 mm,

-        drobljenje v čeljustnem drobilniku pod 80 mm,

-        klasiranje z Binderjevim sitom v zaprtem tokorogu s sitom,

-        drobljenje v konusnem drobilniku pod 19 mm,

-        odsesovanje in izpiranje prahu v mokrem pralniku,

-        transport v predelovalni obrat po 400 m dolgem gumijastem traku.

 

V sklopu drobilnice je obratovala tudi vzorčevalna postaja večje kapacitete z dvema stopnjema drobljenja in redukcijo vzorcev. Namenjena je bila vzorčevanju masivnih geoloških vzorcev v večjih količinah in vzorčevanju materiala za kontrolo odkopnih metod.